Slovenija izdala nove samurajske obveznice. Za koliko se je zadolžila?
Ročnost novih samurajskih obveznic je tri leta, z donosom do dospelosti 1,24 odstotka. Povpraševanje vlagateljev je krepko preseglo velikost izdaje.
Slovenija je danes uspešno izdala nove socialne samurajske obveznice v višini 31 milijard jenov (približno 175 milijonov evrov). Z izdajo triletne obveznice s fiksno obrestno mero je Slovenija postala prva država iz srednje in vzhodne Evrope, ki je letos izdala samurajsko obveznico. Organizatorji izdaje so bili Daiwa, Mizuho, Nomura in SMBC Nikko, so sporočili z ministrstva za finance.
Veliko povpraševanje
V tednu od 27. oktobra so izvedli serijo virtualnih individualnih sestankov z vlagatelji ter skupinski klic z japonskimi vlagatelji, s čimer je postavila temelje za uspešno izvedbo transakcije, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.
“Po potrditvi stabilnih razmer na trgu so organizatorji izdaje 30. oktobra začeli z dvodnevnim neformalnim preverjanjem zanimanja vlagateljev. Na podlagi pozitivnih odzivov se je 5. novembra začelo dvodnevno uradno trženje, pri čemer je bila cenovna usmeritev za triletno tranšo določena pri 19 -21 bazičnih točk nad srednjim tečajem referenčne obrestne mere TONA (TONA MS+19–21 bazičnih točk). Končna cena se je oblikovala pri TONA MS+20 bazičnih točk, torej na sredini cenovnega razpona, kar je omogočilo močno povpraševanje tako s strani domačih kot tudi mednarodnih vlagateljev.
Skupno povpraševanje je doseglo skoraj 50 milijard jenov, končna velikost izdaje pa je bila določena pri 31 milijardah jenov, kar je zgornja višina ciljanega zneska izdaje Slovenije,” je zapisano v sporočilu za javnost.
Med vlagatelji je približno 57 odstotkov domačih japonskih in 43 odstotkov mednarodnih. Med domačimi vlagatelji so bili ključni udeleženci zakladnice bank, upravljavci premoženja in regionalne zadruge, so sporočili z ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
Cena obveznic se je določila 7. novembra ob 1.21 uri po srednjeevropskem času. Triletne obveznice so bile izdane v vrednosti 31 milijarde jenov, z donosom do dospelosti 1,24 odstotka. Za zaščito pred tečajnimi tveganji je bila izvedena valutna zamenjava v evre v celotni vrednosti izdaje.
Denar za upravičene socialne projekte
Sredstva, zbrana z izdajo samurajskih obveznic, bodo namenjena izključno financiranju oziroma refinanciranju izdatkov, ki sodijo v kategorije upravičenih socialnih projektov.
Slovenija pristopa k samurajskemu trgu strateško, saj tega trga ne vidi zgolj kot vir financiranja, temveč tudi kot platformo za poglobljeno sodelovanje z japonskimi vlagatelji, še dodajajo na ministrstvu. Glavni cilj te transakcije je ohraniti vidno prisotnost na japonskem trgu po stroškovno učinkoviti ceni, medtem ko je bil skupni ciljani obseg izdaje sekundarnega pomena, zato se je izdajatelj tokrat odločil za izdajo ene same tranše v omejeni višini.
Nova zadolžitev v jenih sledi uspešni lanski izdaji obveznic na japonskem trgu. Za novo izdajo je konec oktobra mandat podelila štirim bankam – Daiwa, Mizuho, Nomura in SMBC Nikko in začela preverjanje interesa potencialnih vlagateljev.
Prve obveznice v japonski valuti je Slovenija izdala avgusta lani. Gre za triletne obveznice z 0,75-odstotno letno obrestno mero in petletne obveznice z 0,89-odstotno obrestno mero. Skupna vrednost izdaje je bila 50 milijard jenov oziroma okoli 311 milijonov evrov.
Prihodnje leto tudi panda obveznice?
Kot smo že poročali, na finančnem ministrstvu v prihodnjem letu razmišljajo tudi o prvi izdaji državnih obveznic v kitajskih juanih. Slovenija želi z izdajo tako imenovanih panda obveznic po pojasnilih finančnega ministrstva razširiti bazo vlagateljev in razpršiti vire financiranja. To je v nedavnem intervjuju za časnik Financial Times potrdil tudi Boštjančič.
Izdajo panda obveznic v predvideni višini do pet milijard juanov (605 milijonov evrov) je označil kot del strategije za nadaljnje odpiranje slovenskega gospodarstva v času zaostrovanja trgovinskih napetosti in sprememb industrijske politike v ZDA in na Kitajskem.
